Ikona Vnebovzetje Device Marije
Posrebrena slika z izrezljanim okvirjem in steklom.
Naša Gospa, Devica Marija, mati Jezusa Kristusa, je kot človek zapustila ta svet. Zvesti pravoslavni kristjani s posebnim sijajem praznujejo to dejstvo, njeno smrt, vendar tega ne imenujemo »smrt«, ampak spanje. Tako 15. avgusta praznujemo Marijino vnebovzetje. In ne samo to; kot slišimo v današnjih pravoslavnih, spoštujemo njeno metastazo.
Sveta ikona Marijinega vnebovzetja je večplastna. Toda v celotni predstavi izstopata dve osebi: Kristus in Devica.
Naš Kristus s svojo hegemonsko postavo, ki drži dušo Njegove Device Matere, dojenčka, in debelo telo Device.
Na podobi prevladuje pogrebna postelja, okrašena z bogatim plaščem, kjer Devica počiva s prekrižanimi rokami.
Pred preprostim svečnikom gori debela sveča. Takoj za pogrebno posteljo in na sredini stoji Kristus s telesom v čudnem zavoju v desno, proti glavi Njegove Matere.
V svojih rokah, iztegnjenih v isto smer, drži njeno dušo, ki je v obliki zavitega otroka s prekrižanimi rokami. Slava ga obdaja.
V notranjosti so na vrhu naslikani šestkrilni in enobarvno štirje angeli, ki s kretnjami in izrazom žalosti na obrazu uokvirjajo Kristusa …
Tik nad Kristusom na vrhu loka podobe so se odprla nebeška vrata in vidna sta dva angela, spet enobarvna, čepita s pokritimi rokami, da bi po vrsti vzela njeno dušo.
Pri vzglavju in nogah pogrebne postelje je zbranih dvanajst apostolov z izrazi, položaji in kretnjami, ki kažejo globoko žalost.
Petra kadila na glavi Device, apostol Pavel in teolog Janez pa se sklonita k njenim nogam in jo poljubita.
Zadaj so trije hierarhi z odprtimi knjigami, na levi v ozadju pa žalujejo tri ženske.
Kompozicijo v ozadju, za skupinami študentov, zapirata dve klasični starodavni zgradbi. Med njimi se bere napis I KOIMISIS TIS TH (EO) TOKOU “.
Štirje (upodobljeni trije) hierarhi, ki so se udeležili Marijinega vnebovzetja, so bili: Jakob, brat Bog, Hierotej, Dionizij Areopagit in Timotej. Hierotheos ni upodobljen.
Na nekaterih slikah vidimo na desnem robu hiše Janeza Damaščana, ki drži papir (papirus) z naslednjimi besedami: drugi papir, ki pravi: “Ženska v smrti, ᾿λλ᾿ ὑπερφυῶς καὶ μητέρα Θεοῦ εὶωτέρα Θεοῦ εẑωεοῦ ε᾿λλ᾿ ὑπερφυῶς”
Žalost je vidna na vseh obrazih, a pomešana s sladkim upanjem. To je »sreča«, »veselo žalovanje«, značilnost vernikov, ki živijo v pričakovanju vstajenja.
To vidimo v tropih praznika, ki včasih poudarjajo grozo in strahospoštovanje apostolov, ki jih predstavljajo v jok, včasih pa poudarjajo njihovo veselje, ki ga izražajo s psalmi in hvalnicami.
Nekatere slike prikazujejo oblake na nebu, ki prenašajo apostole v Jeruzalem.
Na številnih podobah Marijinega vnebovzetja je naslikana epizoda angela, ki z mečem reže Jefonijine roke. (To je Jud, ki je poskušal vreči relikvijo Device na tla).
Reviews
There are no reviews yet.