Cerkev na\u0161e \u017eupnije je sredi\u0161\u010de na\u0161ega \u017eivljenja. Tam smo prejeli \u017eeljo, ko je bila na\u0161a mati pokropljena, tam smo bili kr\u0161\u010deni, tam smo bili maziljeni, tam smo bili posve\u010deni, tam smo postavili temelj svojega \u017eivljenja s skrivnostjo zakona.<\/p>\n
V svetem templju smo do\u017eivljali radosti, pa tudi \u017ealosti, ki so spremljali na\u0161e ljubljene pokojne.<\/p>\n
V templju je mo\u017eno, da \u010dlovek sre\u010da tega Boga. Ne samo, da bi ga sre\u010dali, ampak da bi ga sprejeli s \u010disto preobrazbo njegovega telesa in njegove krvi.<\/p>\n
Tako jasno je povedal: “\u1f41 \u03c4\u03c1\u03ce\u03b3\u03c9\u03bd \u03bc\u03bf\u03c5 \u03c4\u1f74\u03bd \u03c3\u03ac\u03c1\u03ba\u03b1 \u03ba\u03b1\u1f76 \u03c0\u03af\u03bd\u03c9\u03bd \u03bc\u03bf\u03c5 \u03c4\u1f78 \u03b1\u1f37\u03bc\u03b1 \u1f10\u03bd \u1f10\u03bc\u03bf\u1f76 \u03bc\u03bf\u03c5 \u03c4\u1f74\u03bd \u03c3\u03ac\u03c1\u03ba\u03b1 \u03ba\u03b1\u1f76 \u03c0\u03af\u03bd\u03c9\u03bd \u03bc\u03bf\u03c5 \u03c4\u1f78 \u03b1\u1f37\u03bc\u03b1 \u1f10\u03bd \u1f10\u03bc\u03bf\u1f76 \u03bc\u03ad\u03bd`, \u1f10\u03bd \u1f10\u03bc\u03bf\u1f76 \u03bc\u03ac\u03c1\u03ba\u03b1 \u03ba\u03b1\u1f76 \u03c0\u03af\u03bd\u03c9\u03bd \u03bc\u03bf\u03c5 \u03c4\u1f78 \u03b1\u1f37\u03bc\u03b1 \u1f10\u03bd \u1f10\u03bc\u03bf\u1f76 \u03bc\u03ac\u03c1\u03ba\u03b1, 6.<\/p>\n
Postane eno s Kristusom, postane Kri\u0161tof.<\/p>\n
Znotraj templja, hagiografije na stenah, svete ikone s Kristusom, Devico Marijo, Predhodnikom in svetniki nam pomagajo, da se dvignemo visoko, prese\u017eemo zemeljsko in smo v nebe\u0161kem svetu.<\/p>\n
V \u010dasu bo\u017eje liturgije duhovnik in pevci melodi\u010dno zapolnijo prostor templja in pomagajo kristjanom pri povzdigovanju du\u0161e, da zares za\u010dutijo bo\u017eansko \u010da\u0161\u010denje, ki poteka v templju.<\/p>\n
V templju se vsi po\u010dutimo kot bratje, kot bo\u017eji otroci. Cerkev ne razlikuje med bogatimi in revnimi, izobra\u017eenimi ali neizobra\u017eenimi. V templju bomo sli\u0161ali apostolsko in evangeli\u010dansko branje in nato pridigo, Bo\u017ejo besedo, nebe\u0161ko sporo\u010dilo.<\/p>\n
V templju verniki prejmejo blagoslov cerkve. Nobeno posve\u010devalno dejanje se ne izvaja brez blagoslova. Blagoslov je dar, je nadaljevanje blagoslova, ki ga je Kristus sam dal ljudem.<\/p>\n
V\u010dasih je blagoslovil svoje u\u010dence, v\u010dasih mno\u017eice, v\u010dasih materialne stvari in v\u010dasih ves svet. Njegov zadnji nastop pred svojimi u\u010denci je bil nastop in gesta blagoslova: “\u03ba\u03b1\u1f76 \u1f10\u03c0\u03ac\u03c1\u03b1\u03c2 \u03c4\u1f70\u03c2 \u03c7\u03b5\u1fd6\u03c1\u03b1\u03c2 \u03b1\u1f50\u03c4\u03bf\u1fe6 \u03b5\u1f50\u03bb\u03cc\u03b3\u03b7\u03c3\u03b5\u03bd \u03b1\u1f50\u03c4\u03bf\u03cd\u03c2, K’L’0\u03c2”.<\/p>\n
In \u0161kof ali duhovnik danes naredi isto potezo, nadaljuje isto delo v templju, ko blagoslovi cerkveno posadko, ko blagoslovi kruh, olje, vino, ko blagoslovi vodo in toliko drugih nebe\u0161kih darov.<\/p>\n
Cerkev je “Skrinja odre\u0161enja”. Je odre\u0161itev za posameznike, za dru\u017eino, za dru\u017ebo, za na\u0161 narod, na\u0161o domovino. V cerkvi \u010dlovek najde odre\u0161itev, veselje, ljubezen. V \u017ealosti in \u017eivljenjskih preizku\u0161njah sta potrebna mo\u010d in pogum.<\/p>\n
Sam Kristus nam zagotavlja: \u00bbGlejte name vsi, ki se trudite in ste obremenjeni, in jaz vas bom pomiril\u00ab (Mt 11,26).<\/p>\n
Zelo zna\u010dilno se omenjajo sveti o\u010detje na\u0161e Cerkve in pravijo, da se posve\u010denje \u010dloveka dose\u017ee le skozi cerkev in znotraj cerkve. Cerkev je kraj pobo\u017enosti \u010dloveka. Tisti, ki ho\u010dejo biti zdru\u017eeni s Kristusom in po Jezusu Kristusu z Bogom O\u010detom, vedo, da se ta zdru\u017eitev zgodi v Kristusovem telesu, ki je na\u0161a sveta pravoslavna cerkev. Zveze seveda ne z bo\u017eanskim bistvom, ampak s pobo\u017eanstveno \u010dlove\u0161ko naravo Kristusa. Toda ta zveza s Kristusom ni niti zunanja niti zgolj moralna.<\/p>\n
Nismo Kristusovi privr\u017eenci, tako kot so ljudje lahko privr\u017eenci filozofa ali u\u010ditelja. Smo \u010dlani Kristusovega telesa, resni\u010dnega in ne moralnega, kot so zmotno zapisali nekateri teologi, ne da bi se poglobili v duh Svete Cerkve. Kristus nas, kristjane, kljub na\u0161i nevrednosti in gre\u0161nosti vzame ter nas vklju\u010di v svoje telo. On nas naredi za svoje \u010dlane. In postanemo resni\u010dni \u010dlani Kristusovega telesa, ne moralno. Kot pravi apostol Pavel: \u00bb\u010cle njegovega telesa, njegovega mesa in njegovih kosti\u00ab (Efe\u017eanom 30).<\/p>\n
Seveda so, odvisno od duhovnega stanja kristjanov, v\u010dasih \u017eivi \u010dlani Kristusovega telesa, v\u010dasih pa mrtvi. Toda mrtvi ne prenehajo biti udi Kristusovega telesa. A npr. kdor je kr\u0161\u010den, je postal ud Kristusovega telesa. \u010ce se ne spoveduje, ne obhaja, ne \u017eivi duhovnega \u017eivljenja, je mrtev ud Kristusovega telesa. Ko pa se pokesa, takoj sprejme bo\u017eansko \u017eivljenje. To ga pre\u017eema in postane \u017eiv ud Kristusovega telesa. Ni mu treba biti kr\u0161\u010den. Toda nekr\u0161\u010deni ni \u010dlan Kristusovega telesa, tudi \u010de \u017eivi moralno \u010dlove\u0161ko \u017eivljenje. Mora biti kr\u0161\u010den, da postane \u010dlan Kristusovega telesa, da se vklju\u010di v Kristusa.<\/p>\n
Zato, ker smo udi Kristusovega telesa, je Kristusovo \u017eivljenje ponujeno in postane na\u0161e \u017eivljenje. In tako smo po\u017eivljeni, re\u0161eni in pobo\u017eani. Ne bi nas mogli upo\u0161tevati, \u010de nas Kristus ne bi naredil za \u010dlane svojega svetega telesa.<\/p>\n
Ne bi se mogli re\u0161iti, \u010de ne bi bilo svetih skrivnosti na\u0161e Cerkve, ki nas zdru\u017eujejo s Kristusom in nas po svetih o\u010detih delajo zdru\u017eene in zdru\u017eene v Kristusu. Se pravi, biti eno telo in ena kri s Kristusom.<\/p>\n
Kak\u0161en velik blagoslov deliti brez\u010dasne skrivnosti! Kristus postane na\u0161e, Kristusovo \u017eivljenje postane na\u0161e, njegova kri postane na\u0161a kri. Zato sveti Janez Krizostom pravi, da Bog nima ni\u010d drugega kot tisto, kar daje k svetemu obhajilu. Prav tako \u010dlovek ne more prositi Boga za kaj ve\u010d kot tisto, kar prejme od Kristusa v bo\u017ejem obhajilu.<\/p>\n
Tako, kr\u0161\u010deni, maziljeni, spovedani, delimo Gospodovo Telo in Kri in tudi postanemo bogovi po Harinu, se zdru\u017eimo z Bogom, nismo ve\u010d tujci, ampak Njemu doma\u010di.<\/p>\n
V Cerkvi, v kateri smo zdru\u017eeni z Bogom, \u017eivimo to novo resni\u010dnost, ki jo je Kristus prinesel svetu: novo pridobitev. To je \u017eivljenje Cerkve, Kristusa, ki postane na\u0161e kot dar Svetega Duha.<\/p>\n
Vse v Cerkvi vodi k pobo\u017enosti. Bo\u017eanska liturgija, zakramenti, bogoslu\u017eje, oznanjevanje evangelija, post, vse to vodi. Cerkev je edini kraj pobo\u017enosti.<\/p>\n
Cerkev ni dru\u017ebena, kulturna ali zgodovinska institucija, ki bi jo lahko primerjali z drugimi institucijami na svetu. Ni tako kot razli\u010dne institucije sveta. Ljudje imajo lahko lepe institucije, lepe organizacije, lepe institucije in druge stvari. Na\u0161a pravoslavna cerkev pa je edinstven, enkraten kraj ob\u010destva Boga s \u010dlovekom, pobo\u017eanja \u010dloveka. Samo v Cerkvi lahko \u010dlovek postane bog, nikjer drugje. Niti na univerzah, ne v zavodih socialnih slu\u017eb, niti v \u010dem drugem, kar je lepo in dobro za ljudi. Vse to, pa naj bo \u0161e tako dobro, ne more ponuditi tega, kar ponuja Cerkev.<\/p>\n
Zato, ne glede na to, koliko se posvetne institucije in sistemi nadaljujejo, ne morejo nikoli nadomestiti Cerkve.<\/p>\n
Za nas, \u0161ibke in gre\u0161ne ljudi, je mo\u017eno, da gremo ob\u010dasno skozi krize in te\u017eave znotraj Cerkve. \u0160kandali se lahko zgodijo tudi znotraj Cerkve. In to se dogaja, ker smo v Cerkvi na poti pobo\u017enosti in je zelo naravno, da obstajajo \u010dlove\u0161ke slabosti. Postanemo, vendar nismo bogovi. A ne glede na to, koliko se bo to zgodilo, Cerkve ne bomo nikoli zapustili, saj imamo v Cerkvi edinstveno prilo\u017enost, da se zdru\u017eimo z Bogom.<\/p>\n
Ko npr. gremo v tempelj v cerkev in tam sre\u010damo morda nekatere, ki niso pozorni na sveto zaporedje in se celo pogovarjajo med seboj, tako da tudi za trenutek odvrnemo na\u0161o pozornost od tega, pride razumna hitrost, misel, ki nam pravi: – “Kaj na koncu pridobi\u0161, ko pride\u0161 v Cerkev?” “Ali ne sedite bolje v svojem domu, kjer boste imeli ve\u010d miru in udobja za molitev?”<\/p>\n
Toda tej hudobni misli se moramo preudarno zoperstaviti:<\/p>\n
\u2013 \u00bbJa, verjetno bom imel ve\u010d zunanjega miru v svojem domu, ne bom pa imel Bo\u017eje milosti, da bi me pobo\u017eanstvoval in posve\u010dal. Ne bom imel Kristusa, ki je prisoten v svoji Cerkvi. Njegovega svetega telesa in njegove svete krvi, ki sta v njegovem svetem templju, ne bom imel na sveti mizi. Ne bom sodeloval pri zadnji ve\u010derji bo\u017eje liturgije. Odrezan bom od svojih bratov v Kristusu, s katerimi skupaj sestavljamo Kristusovo telo.”<\/p>\n
Ne glede na to, kaj se zgodi, Cerkve ne bomo zapustili, saj le v njih najdemo pot do pobo\u017enosti.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Cerkev na\u0161e \u017eupnije je sredi\u0161\u010de na\u0161ega \u017eivljenja. Tam smo prejeli \u017eeljo, ko je bila na\u0161a mati pokropljena, tam smo bili kr\u0161\u010deni, tam smo bili maziljeni, tam smo bili posve\u010deni, tam smo postavili temelj svojega \u017eivljenja s skrivnostjo zakona. V svetem templju smo do\u017eivljali radosti, pa tudi \u017ealosti, ki so spremljali na\u0161e ljubljene pokojne. V templju […]\n","protected":false},"author":2,"featured_media":139135,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[5059],"tags":[5069,5066],"class_list":["post-139026","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-uncategorized-sl","tag-cerkveni-ljudje","tag-simboli-sl"],"jetpack_featured_media_url":"https:\/\/evagelidis.com\/wp-content\/uploads\/2013\/02\/\u0395\u03ba\u03ba\u03bb\u03b7\u03c3\u03b9\u03b1\u03c3\u03bc\u03cc\u03c2.jpg","jetpack_shortlink":"https:\/\/wp.me\/sadD6e-cerkev","_links":{"self":[{"href":"https:\/\/evagelidis.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/139026","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/evagelidis.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/evagelidis.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/evagelidis.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/evagelidis.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=139026"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/evagelidis.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/139026\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/evagelidis.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media\/139135"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/evagelidis.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=139026"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/evagelidis.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=139026"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/evagelidis.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=139026"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}