Ikona svetega Konstantina polirka

Ikona svetega Konstantina, polirana z ročno izdelanim sitotiskom na polirani zlati podlagi v različnih dimenzijah.

Praznovanje 21. maj

Kot rojstni kraj Konstantina Velikega se omenjata Tars v Kilikiji in Drepano v Bitiniji. Vendar prevladuje mnenje, da se je Konstantin Veliki rodil v Naisu v Zgornji Moesiji (današnji Niš v Srbiji). Natančna letnica njegovega rojstva ni znana, vendar se domneva, da se je rodil med letoma 272 in 288 našega štetja.

Leta 305 n. št. je bil Konstantin na dvoru cesarja Dioklecijana v Nikomediji s činom tribuna. Istega leta sta se oba Avgusta, Dioklecijan in Maksimijan, odpovedala svojim položajem in se umaknila. V najvišji čin Avgusta sta bila povišana Konstancij Klor na Zahodu in Galerij na Vzhodu.

Konstancij Klor je umrl 25. julija 306 n. št., vojska pa je za Avgusta razglasila Konstantina Velikega, česar pa Galerij ni sprejel.

Po vrsti različnih zgodovinskih dogodkov se je Konstantin Veliki spopadel z Maksencijem, sinom Maksimijana, ki je imel strateško prednost, saj je razpolagal s štirikrat večjo vojsko, Konstantinova vojska pa je bila že izčrpana.

Konstantin Veliki je imel vse razloge za zadržanost. Ni imel druge izbire, kot da se sklicuje na Božjo moč. Želel je moliti, prositi za pomoč, a kot pripoveduje zgodovinar Evzebij, ni vedel, na katerega Boga naj se obrne. Takrat je v mislih priklical vse tiste, s katerimi je soustvarjal imperij.

Vsi, razen njegovega očeta, so verjeli v mnogo bogov in vsi so imeli tragičen konec. Tako je začel moliti k Bogu, dvignil desno roko in ga prosil, naj se mu razodene.

Medtem ko je molil, se je na nebu pojavilo nezaslišano božje znamenje. Okoli poldneva, torej proti večeru, je na nebu zagledal znamenje križa, na katerem je pisalo „S tem zmagaj“. In medtem ko je poskušal razumeti pomen tega skrivnostnega prizora, ga je zajela noč.

Takrat se mu v spanju prikaže Gospod skupaj s simbolom križa in ga spodbudi, naj izdela njegovo repliko in jo uporablja kot zaščito v vojnah.

S krščanskim praporom kot zastavo se odpravi proti Rimu in izniči ves odpor.

Zadnje obdobje življenja Konstantina Velikega je tisto, ki ga uveljavlja v cerkveni zavesti in ga vodi do vrhunca njegove duhovne poti.

Svetnik je aprila 337 n. št. začutil prve resne simptome bolezni. Viri nas obveščajo, da se je Konstantin Veliki zatekel v zdravilne kopeli. Ker pa se mu je zdravje slabšalo, se mu je zdelo primerno, da se odpravi v mesto Helenopolis v Bitiniji, ki je bilo tako poimenovano po njegovi sveti materi.

Tam je ostal v templju mučencev, kjer je izrekal molitve in litanije k Bogu.

Konstantin Veliki spozna, da se njegovo zemeljsko življenje bliža koncu. Spomin na smrt se goji v njegovem srcu in ga vodi k zakramentu pokore in krsta.

Po tem se zateče v neko predmestje Nikomedije, skliče škofe in jim izreče naslednje besede: »To je bil čas, ki sem ga dolgo pričakoval, po katerem sem hrepenel in si ga želel, da bi bil vreden Božjega odrešenja.

Prišel je čas, da tudi mi uživamo v nesmrtnem pečatu, prišel je čas, da sodelujemo pri odrešilnem pečatu, kar sem si nekoč želel storiti v vodah Jordana, kjer je, kot se pripoveduje, naš Odrešenik prejel krst za naš zgled.

Toda Bog, ki pozna interese, zahteva, da tukaj prejmemo krst. Zato naj ne bo nobenega dvoma. Kajti tudi če je še vedno volja Gospoda življenja in smrti, da se naše zemeljsko življenje nadaljuje in da sobivam z Božjim ljudstvom, bom svoje življenje oblikoval po vseh tistih pravilih, ki so primerna za Boga.”

• 100% zajamčena transakcija!
• 100% garancija vračila denarja!
• Takojšnja dostava za izdelke na zalogi.