Ikona svetih Rafael, Nikolaja in Irene
Posrebrena slika z izrezljanim okvirjem in steklom.
Sveti Rafael, Nikolaj in Irene so med zbori Novih svetnikov in celo tistih, ki so umrli skoraj takoj po padcu Carigrada. O njihovem življenju vemo malo. Prvi podatek o obstoju svetnikov je na čudežen in razodeten način pripovedan iz leta 1959 našega štetja. Pri izkopavanju, ki je potekalo v Thermiju na Lesbosu, je bila odkrita grobnica neznane osebe, ki je, kot je razvidno iz nenehnih videnj, pripadala svetemu mučeniku Rafaelu, ki je umrl skupaj s svetim Osiomučenikom Nikolajem in sveto Ireno. Grobnico in relikvijo Agiosa Nikolaosa so odkrili 13. junija 1960 našega štetja.
Sveti Rafael je prišel iz mlinov Itake in se je rodil leta 1410 AD. Njegovo posvetno ime je bilo George Laskaris ali Laskaridis, oče pa se je imenoval Dionizij. Preden je postal duhovnik, je opravil kariero v bizantinski vojski in dosegel celo visoko stopnjo. Pri petindvajsetih letih je srečal asketa in spoštovanega starešino Janeza, ki ga je pritegnil k življenju v Kristusu. Nekega božiča se je starec spustil s svojega vadbenega kraja, da bi se spovedal in občeval z vojaki ter oznanjal Božjo besedo. Potem se je častnik Jurij, ko je starešina spet šel dol na Bogojavljenje, poslovil od vojakov in šel za njim.
Po postrigu v menih je bil posvečen v starešino, počaščen pa je bil tudi z činom arhimandrita in protosigela. Skupaj z drugimi razodetji je sveti Rafael razkril, da ga je ekumenski patriarh poslal v Esperio, v francosko mesto Morlai, da izpolni svoj mandat.
Nekaj let pred padcem Carigrada, okoli leta 1450 našega štetja, so svetnika našli po potepu po Makedoniji in je bil tam sam.
Sveti Nikolaj je bil takrat blizu svetega Rafaela kot podložnik. Nikolaj je postal menih in nato posvečen v diakona.
Takoj ko je Carigrad padel pod Turke, ki so vdrli v Trakijo in je bilo Bizantinsko cesarstvo dokončno podrto, je strah pred splošnim preganjanjem kristjanov pripeljal svetega Rafaela, da je pobegnil iz pristanišča Ales v pristanišče Aleksandrije. Tam se je z drugimi menihi nastanila v starem samostanu Geneze Device Marije, ki je bil v preteklosti ženski in je bil zgrajen na griču Karyes, blizu vasi Thermi. Sveti Rafael je bil takrat izvoljen za opata samostana.
Nekaj let pozneje, leta 1463 našega štetja, je Lezbos padel v roke Turkov, ki so v napadu na samostan na veliki četrtek istega leta aretirali svetega Rafaela in svetega Nikolaja. Sledilo je okrutno in neusmiljeno mučenje in sveti Rafael je pričal z zakolom na zelo krut način. Nasilno so ga vlekli tako, da so ga vlekli za lase in brado, obesili na drevo, ga brutalno pretepli, prebadali z orožjem, potem ko so ga zažgali z močnim ognjem in na koncu zaklali tako, da so ga razžagali v ustih.
Agios Nikolaos je umrl po mučenju zaradi srčnega infarkta, privezanega na drevo.
Poleg svetnikov se je z njimi igrala tudi edina dvanajstletna Irene, hči Kraljestva, Thermijeva prostitutka, ki se prav tako pojavlja z njimi. Pričevala je takole: Brezbožni pogani so ji odsekali eno roko in jo nato dali v kozarec in to čisto devico zažgali pod budnim očesom njenih nesrečnih staršev, ki so objokovali strašno smrt svojega otroka.
Njihovo mučeništvo se je zgodilo na torek Diakainisimosa, 9. aprila leta 1463 našega štetja.
Po čudežnih navodilih svetih Rafaela, Nikolaja in Irene se je izvedelo za obstoj njihovih posmrtnih ostankov in nakazali kraje, kjer so bili njihovi grobovi.
Reviews
There are no reviews yet.