Slika apostola Petra

Slika je opremljena s trdo kartonsko škatlo.

Praznovanje 29. junij

Apostol Peter ali sveti Peter je bil eden od 12 učencev Jezusa Kristusa. Bil je judovskega rodu iz Galileje in je postal najbolj simbolična osebnost med dvanajstimi učenci Jezusa Kristusa, ki jo odlikujejo iskrenost, spontanost in predanost.

Po vstajenju Jezusa Kristusa si je močno prizadeval za širjenje evangelijskega sporočila, predvsem v Judeji.

Kristusu je zvesto sledil ves čas njegovega triletnega služenja. Ob aretaciji se je odzval burno. Poln tesnobe in žalosti mu je sledil tudi na nesvetem dvoru judovskega duhovništva, čeprav ga je v trenutku šibkosti in strahu zanikal, tudi ustno, in se zaradi tega grenko kesal in prevaral vse življenje (Mt 26,75).

Zaslužil si je, da je bil med prvimi, ki so videli prazen spomenik in bili priča Kristusovemu vstajenju. Ta pretresljivi dogodek ga je dobesedno spremenil. Zaradi njegovega ognjevitega pridiganja na binkoštni dan je tri tisoč duš verovalo, se dalo krstiti in tako je bila ustanovljena zgodovinska zemeljska Kristusova Cerkev.

Njegovo življenje in delovanje je bilo občudovanja vredno. V Palestini je goreče in pogumno pridigal, ustanovil Cerkev in storil nešteto čudežev v Kristusovo slavo.

Zaradi tega dejanja so ga vrstniki ostro preganjali. Nato je odšel v Antiohijo in tam ustanovil krajevno Cerkev, eno najpomembnejših zgodnjekrščanskih skupnosti. Nato je potoval v Galijo, Kapadokijo, Bitinijo, Pont in Grčijo.

V našem pravoslavnem izročilu ni podatkov o koncu tega velikega apostola. Najverjetneje je umrl mučeniške smrti v Antiohiji, ko je bil star in potrt.

Apostol Peter je napisal dve katoliški pismi. Prvo je bilo namenjeno kristjanom v Pontu, Galatiji, Kapadokiji, Aziji in Bitiniji, drugo pa vsem kristjanom. Z njima skuša podpreti vernike v stiskah, ki jih trpijo zaradi vere v Jezusa Kristusa.