Ikona svetega Bazilija

Ikona svetega Bazilija, sitotisk odlične kakovosti z ”živimi” barvami in zlatim akrilnim ozadjem

Praznik 1. januarja

Bazilij Veliki, oče in učitelj pravoslavne Cerkve, se je rodil leta 329, po drugih podatkih pa leta 330, v Neokaesareji v Pontu v vasi Annisa in odraščal v Cezareji v Kapadokiji.

Imel je osem bratov, tri dečke in pet deklic. Od štirih fantov so trije postali škofje (Bazilij iz Cezareje, Gregor iz Nise in Peter iz Sebaste), eden pa menih (Naukrat). Od njegovih 5 sester je prva in hkrati najstarejša v družini, Makrina, postala nuna.

S to krščansko vzgojo Basil začne neverjetno duhovno pot navzgor. Ker ima dar duhovitosti in spomina, osvoji skoraj vse znanosti svojega časa. Najpomembnejše pa je, da osvoji božansko teorijo evangelija, ki jo s svojim strogim asketskim življenjem takoj udejanji v praksi.

Na kratko pa omenimo potek njegovih dejavnosti. Po prvem študiju v Cezareji in nato v Bizancu je še kot mladenič obiskal Atene, kjer je štiri leta študiral filozofijo, retoriko, gramatiko, astronomijo in medicino, pri čemer sta bila njegova sošolca Gregor Nazianški (teolog) in Julijan Parabanški.

Iz Aten se je vrnil v Cezarejo in poučeval retoriko. Vendar se je odločil za meniško življenje, zato se je odpravil v središča askeze, da bi se naučil meniškega stanu v Egiptu, Palestini, Siriji in Mezopotamiji.

Ko se je vrnil, se je umaknil v samostan v Pontu, kjer je postal menih in tam pet let (357-362 n. št.) z vso strogostjo opravljal bogoslužje. Ker je bil že popolnoma izobražen v pravoslavni veri, ga je škof Evzebij iz Cezareje posvetil v diakona in starešino.

Njegov zgleden način duhovniškega dela ga je kmalu povzdignil na prestol visokega duhovništva, kjer je nasledil Evzevija v škofiji Cezareja (370 n. št.). Z neomajnostjo in pogumnim duhom se je kot visoki duhovnik veliko boril za pravoslavno vero. S pravoslavnimi govori, ki jih je pisal, je zbijal čustva hudobnežev.

Ostala njegova pastoralna dejavnost je bila brez primere, saj je zgradil znamenito „Vasilijado“, kompleks z dobrodelnimi ustanovami, kot so ubožnica, sirotišnica, dom za ostarele, hotel in bolnišnica itd, kjer je hrano in oskrbo našlo na tisoče trpečih vseh starosti, ras in rodov.

Bazilij Veliki ima bogato in pomembno literarno delo. Njegova glavna dela so devet govorov v Heksameronu, govori o psalmih, številni in različni drugi govori, asketična dela in pisma.

Poleg drugih del je napisal tudi božjo liturgijo, ki se po prevladi krajše liturgije svetega Janeza Krizostoma obhaja desetkrat na leto: 1. januarja (kjer se praznuje tudi njegov spomin), prvih pet postnih nedelj, na predvečer božiča in epifanije, na veliki četrtek in veliko soboto.

Pri petdesetih letih Bazilij Veliki zaradi svoje šibke konstitucije in strogega asketskega življenja (nekateri viri pravijo, da zaradi hude bolezni jeter ali ledvic) 1. januarja 378 po Kr. ali po drugih podatkih leta 379 do 380 po Kr. zapusti ta minljivi in jalovi svet ter človeštvu zapusti dediščino in sveto dediščino velikega duhovnega dela.

• 100 % zagotovljena transakcija!
• 100-odstotna garancija za vračilo denarja!
• Takojšnja dostava izdelkov, ki jih imamo na zalogi.