Ikona svetega Gerasima Jordanskega

Ikona svetega Gerasima Jordanskega, polirana z ročno izdelanim sitotiskom na polirani zlati podlagi v različnih dimenzijah.

Ikona svetega Gerasima iz Jordanije je osupljiva ikona z ročno izdelanim sitotiskom na polirani zlati podlagi. V bizantinskem slogu prikazuje lik velikega asketa pravoslavja, ki je znan po svojem čudežnem življenju in zaščiti, ki jo nudi vernikom.

Svetnik je upodobljen s palico in zvitkom kirurškega nauka, poleg njega pa je zver – lev, za katerega je skrbel in ga ukrotil s svojo svetostjo.

Na voljo v različnih dimenzijah
Tehnologija:
Ozadje: ročno izdelano zlato polirano
Material: Visokokakovostni sveti les

Lastnosti izdelka

✅ Avtentičen bizantinski slog
✅ Polirano zlato ozadje za razkošen videz
✅ Visokokakovostna ročno izdelana konstrukcija
✅ Primerno za domačo molitev, samostane in cerkve

Simbolika svetega Gerasima

Sveti Gerasimos Jordanski († 475 n. št.) je eden od velikih hozijanov Cerkve, zaščitnik trpečih duš in krivičnih.
Lev na njegovi ikoni simbolizira moč ljubezni in svetosti, ki lahko ukroti tudi divje zveri.
Njegova ikona velja za blagoslov za dom, saj varuje pred slabimi vplivi in demonskimi energijami.

Praznik 4. marca

Sveti Gerasimos Jordanski se je rodil v Lykiji v 5. stoletju našega štetja pobožnim in ponižnim staršem in je bil že od otroštva posvečen Bogu. V zgodnji mladosti je sprejel herezijo monofizitov, saj so ga zapeljali privrženci heretičnega lažnega patriarha Teodozija, fanatičnega monofizitskega egipčanskega meniha, ki je med odsotnostjo patriarha Juvenala (422-458 n. št.), ki mu je pomagala tudi kraljica Evdokija (glej 13. avgust) – preden se je spreobrnila k pravoslavnim naukom -, uspel zasesti patriarhov prestol v Jeruzalemu in dvajset mesecev (451 – 453 n. št.) izvajal neizprosna grozodejstva. Tudi ta veličastni tempelj vstajenja je postal prizorišče nepopisnih prizorov, poleg tega pa so se nemiri razširili po vsej Palestini.

Monofiziti ne priznavajo, da sta v Kristusovi osebi božanska in človeška narava združeni “neposredno, neločljivo, neločljivo in nerazdružljivo”, temveč trdijo, da je Kristusova božanska narava absorbirala njegovo človeško naravo in ima zato Kristus samo eno naravo.

Vendar je Hosios Gerasimos kmalu spoznal svojo napako, saj je bil človek dobrih namenov in ponižnosti. Imel je dobro navado, da je obiskoval duhovno posvečene ljudi in se z njimi posvetoval. Od učenega asketa po imenu Eftimios, ki je opravljal prakso v puščavi Rouba, je izvedel resnico o obeh Kristusovih naravah, spoznal svojo zmoto in se spet vrnil v Cerkev.

Nato je leta 451 postal menih v jordanski puščavi, kjer je v tišini vadil. Kasneje, ko so se okoli njega zbrali številni menihi, ki so iskali njegovo razsvetljeno vodstvo, je ustanovil skupnostni samostan v bližini mesta Bajtagla.

Hosios Gerasimos je bil strog, vendar le do sebe. Do drugih je bil prijazen in popustljiv. Jedel je malo, le toliko, da se je lahko preživljal, in tudi spal je zelo malo. Učil je celo, da mora tisti, ki želi živeti dlje, manj spati, saj preveč spanja telo utruja, zato je nemočno pri delu in dovzetno za bolezni.

Nauk svetega Gerasima o spanju je v bistvu razlog za vadbo. Z omejevanjem spanja in abstinenco se telo (meseni um) navadi, da se podreja duhu. Z vadbo in neprestano molitvijo, zlasti z enolično molitvijo: “Gospod Jezus Kristus, usmili se me”, se um osredotoči na mesto srca, ki je njegovo naravno mesto, in pridobi neprestano spominjanje Boga.

Hosios Gerasimos se je tako zelo zbližal z Bogom in varoval “po podobi in sličnosti” svetnikov, da je ukrotil divje zveri in storil veliko čudežev. Pridobil si je celo služabnika, osla, ki mu je nosil vodo, saj je bila pitna voda daleč naokoli. Nekoč, in sicer medtem ko je lev spal, so trgovci, ki so šli mimo, ukradli ono. In ker je svetnik sumil, da je lev pojedel ono, ga je kaznoval, ker je nosil to vodo. Dokler ni nekega dne, ko so trgovci spet šli mimo istega kraja, lev prepoznal ukradeno ono in ga nepoškodovanega vrnil svetniku. Ta ga je nato razbremenil te naloge in mu dovolil, da se vrne na goro. Ko je svetnik v miru zaspal, je lev prišel in umrl na njegovem grobu.

Ko je 19. januarja 473 n. št. sveti Evtimij Veliki zaspal, je sveti Gerasimos med molitvijo v Lavri v videnju videl svetnikov konec. To je omenjeno v pripovedi svetega Kiriaka Povratnika, ki je Hiosa Gerasima spremljal na pogrebu velikega svetnika Cerkve.

Dve leti po smrti svetega Evtimija, leta 475 n. št., pod vodstvom jeruzalemskega patriarha Anastazija I. (458-478 n. št.), je sveti Gerasimos v miru zaspal. Nasledstvo Lavre je zaupal svojima kolegoma Štefanu in Baziliju. 100-odstotno zagotovljena transakcija!

• 100-odstotna garancija za vračilo denarja!
• Takojšnja dostava izdelkov, ki jih imamo na zalogi.