Starejši Pajzij: Življenje po smrti

Starec Pajzij

Starec Pajzij iz Svete Gore

Obtoženi so mrtvi
– Starejši, ko človek umre, ali takoj začuti, v kakšnem stanju je?
– Da, pride skupaj in reče “kaj sem naredil?”, vendar to ne pomaga. Kot pijanec, če ubije npr. njegova mama se smeji, poje, ker ne razume, kaj je naredil, in ko se napije, joka in smrdi in pravi “kaj sem naredil?”, zato so tisti, ki delajo nered v tem življenju, kot pijani . Ne razumejo, kaj delajo, ne čutijo se krivde. Ko pa umrejo, potem ta pijanost izgine in prideta skupaj. Odprejo oči svoje duše in začutijo svojo krivdo, saj se duša, ko zapusti telo, premika, vidi, zaznava z nepredstavljivo hitrostjo …

Nekateri sprašujejo, kdaj bo drugi prihod. Za človeka, ki umre, pa se na nek način zgodi drugi prihod, saj se presoja glede na situacijo, v kateri ga najde smrt.
– Starejši, kako za vraga sta?
– So obsojenci, ujetniki, ki jih mučijo glede na grehe, ki so jih zagrešili, in čakajo na končno sojenje, prihodnjo sodbo. Obstajajo visoke globe, so tudi obdolženci z lažjimi kaznimi.
– Tako svetniki kot ropar?
– Svetniki in razbojnik so v raju, vendar niso prejeli popolne slave, tako kot so hinavci v peklu, vendar niso prejeli popolne obsodbe. Bog, čeprav je že toliko stoletij govoril: “Pokesajte se, kajti nebeško kraljestvo se je približalo,” podaljšuje čas, ker čaka, da nas popravijo. Toda mi, ki ostajamo v svojih nesrečah, delamo krivico svetnikom, ker ne morejo prejeti popolne slave, ki jo bodo prejeli po prihajajoči sodbi.

Molitev in spomin na padle
– Starešina, ali lahko mrtvi molijo?
– Pridejo k sebi in prosijo za pomoč, a si ne morejo pomagati. Tisti v peklu bi od Kristusa želeli samo eno stvar: živeti pet minut, se pokesati. Mi, ki živimo, imamo prostor za kesanje, medtem ko si ubogi, ki so zaspali, ne morejo več sami izboljšati svojega položaja, ampak od nas pričakujejo pomoč. Zato smo jim dolžni pomagati s svojimi molitvami.
Račun mi pravi, da je le deset odstotkov mrtvih v demonskem stanju in tam, kjer so, preklinjajo Boga, kot demoni. Ne prosijo za pomoč, vendar pomoči ne sprejemajo. Zakaj, kaj lahko Bog naredi zanje? Kot otrok, ki se oddalji od očeta, zapravi vse svoje premoženje in preklinja očeta od zgoraj. No, kaj lahko naredi njegov oče? Toda drugi obtoženi, ki se premalo spoštujejo, čutijo svojo krivdo, se pokesajo in trpijo za svoje grehe. Prosijo za pomoč in jim pomagajo z molitvami vernikov. Z drugimi besedami, Bog jim daje priložnost, da zdaj, ko so v preizkušnji, pomagajo, dokler se ne zgodi drugi prihod. In kot v tem življenju, če je nekdo kraljev prijatelj, lahko posreduje in pomaga privržencu, tako če je nekdo “prijatelj” Boga, lahko posreduje pri Bogu s svojo molitvijo in jih odnese mrtve ujetnike iz enega.” zapor” v drugega bolje, iz enega “pripora” v drugega bolje. Lahko pa jih odpelje v »sobo« ali »stanovanje«.
Ko zapornike razbremenimo z brezalkoholnimi pijačami itd. h kateremu gremo, zato mrtve tolažimo z molitvami in miloščino, ki jih delamo za njihove duše. Molitve živih za žalujoče in spominske slovesnosti so zadnja priložnost, ki jo Bog daje žalujočim, da pomagajo, dokler se ne zgodi končna sodba. Po sojenju ne bodo mogli več pomagati.
Bog hoče pomagati zaspalim, ker ga boli za njihovo zveličanje, a tega ne stori, ker ima plemenitost. Hudiču noče dati pravice reči: “Kako ga rešiš, ko ni utrujen?”. Ko pa molimo za tiste, ki so zaspali, mu damo pravico, da posreduje. Dejansko je Bog bolj ganjen, ko molimo za mrtve kot za žive.
Zato ima naša Cerkev koče, spomenike. Spominska obeležja so najboljši zagovornik duš mrtvih. Imajo tudi sposobnost vzeti dušo iz pekla. In ti v vsaki božji liturgiji bereš kočo za speče. Pšenica je smiselna. »Seje se v pokvarjenosti, vzhaja v nerazpadljivosti,« pravi Sveto pismo. Nekaterim ljudem na svetu je dolgčas skuhati pšenico in iti v cerkev rozine, čokoladne piškote, piškote, da duhovniki berejo. In vidite, tam na gori Atos nekateri starci, ubogi v vsaki božji liturgiji, naredijo kočo tako za speče kot za svetnika, ki praznuje, da bi imeli njegov blagoslov.
Starešina, ali imajo tisti, ki so nedavno umrli, večjo potrebo po molitvi?
– Em, ko gre nekdo v zapor, na začetku ni težje? Molimo za tiste, ki so zaspali, ki niso ugajali Bogu, da bi Bog tudi zanje kaj naredil. Še posebej, če vemo, da je bil nekdo krut – mislim, zdel se je krut, ker morda mislimo, da je krut, v resnici pa ni bil – in je imel tudi grešno življenje, potem bi morali veliko moliti, božje liturgije , Štirideset liturgij za njegovo dušo in dajati miloščino ubogim za zveličanje svoje duše, da bi ubogi želeli »posvetiti njegove kosti«, da bi se Bog sklonil in se ga usmilil. Torej, kar ni storil on, naredimo zanj. Medtem ko je človeku, ki je imel prijaznost, četudi njegovo življenje ni bilo dobro, ker je bil dobre volje, z malo molitve zelo pomaga.
V mislih imam dejstva, ki pričajo o tem, koliko spečim ljudem pomaga molitev duhovnih ljudi. Nekdo je prišel k Kalyviju in mi s solzami rekel: »Starešina, nisem molil za nekoga, ki sem ga poznal, ki je spal in se mi je predstavil v spanju. “Dvajset dni, mi je rekel, moraš mi pomagati, pozabil si me in trpim.” Res mi pravi, dvajset dni sem pozabil na razne skrbi in niti zase nisem molil.
– Ko, starešina, nekdo umre in nas prosijo, da molimo zanj, ali je dobro narediti rožni venec vsak dan do štiridesetega leta?
– Če mu narediš rožni venec, daj druge speče ljudi. Zakaj bi se z vlakom do cilja peljali samo en potnik, medtem ko lahko sprejme druge? Koliko zaspanih ljudi potrebuje uboge in prosi za pomoč in nima nikogar, ki bi molil zanje!
Nekateri ljudje občasno priredijo spominsko slovesnost samo za nekoga svojega. Na ta način tudi njihovi ne pomagajo, ker njihova molitev Bogu ni tako prijetna. Ker so zanj naredili toliko spomenikov, naj to storijo hkrati za tujce.
Starejši, včasih me skrbi očetovo odrešenje, ker to ni imelo nobene zveze s Cerkvijo.
– Ne poznate božje sodbe v zadnjem trenutku. kdaj te briga? Vsako soboto;
– Nisem gledal, ampak zakaj v soboto?
– Ker so na ta dan spači do tega upravičeni.
Starešina, ali mrtvim, ki nimajo ljudi, ki bi molili zanje, pomagajo molitve tistih, ki običajno molijo za mrtve?
– In seveda pomagajo. Ko molim za vse, ki so zaspali, vidim v spanju svoje starše, ker počivajo od moje molitve. Vsakič, ko imam božansko liturgijo, naredim splošno spominsko slovesnost za vse, ki so zaspali in želim za kralje, za visoke duhovnike itd. in na koncu rečem “in v prid komu imena niso bila navedena”. Če nikoli ne zaželim pokojnika, pred menoj predstavi znanega pokojnika. Svojega sorodnika, ki je bil ubit v vojni, sem ga videl pred seboj po božji liturgiji, v času spominske slovesnosti, ker ga nisem imel v celoti zapisanega z imeni pokojnikov, ker omenjen je bil v Proskomidiji z junaško padlimi. In vi v svetem namenu ne omenjate le imen bolnikov, ampak tudi imen pokojnikov, ker imajo pokojni večjo potrebo.

Najlepši spomenik žalujočim
Najboljše od vseh spomenikov, ki jih lahko naredimo za žalujoče, je naše skrbno življenje, boj, ki ga bomo naredili, da bi zmanjšali svoje pomanjkljivosti in razsvetlili svojo dušo. Ker naša svoboda od materialnih stvari in od duševnih strasti poleg lastnega olajšanja povzroči tudi olajšanje spečih pradedkov celotne naše generacije. Žalujoči čutijo veselje, ko je potomec blizu Boga. Če nismo v dobrem duhovnem stanju, potem trpijo naši speči starši, naš dedek, praded, vse generacije. “Poglejte, kakšne potomce smo naredili!”, pravijo in so razburjeni. Če pa smo v dobrem duhovnem stanju, se veselijo, saj so tudi oni postali sokrivci, da bi se rodili in jim je Bog nekako dolžan pomagati. To pomeni, da bo tistim, ki so zaspali, dajalo veselje, da si prizadevamo ugoditi Bogu s svojim življenjem, da bi jih lahko srečali v raju in skupaj živeli v večnem življenju.
Zato je vredno udariti našega starega, da postane nov in ne škodi več sebi ali drugim ljudem, ampak pomaga sebi in drugim, pa naj so živi ali spijo.

Skrbnost pravičnih do Boga
Starešina, v svojem Pismu začetnikom pišete: »Čeprav pravi menihi razumejo, da je to, kar uživajo v tem življenju, del rajske radosti in da ga bo v raju več, pa si iz velike ljubezni do bližnjega želijo živeti na zemlji, pomagati ljudem z molitvijo, da Bog posreduje in pomaga svetu.”
– Napišite: “Želijo živeti na zemlji, sočustvovati z ljudmi in jim pomagati z molitvijo.”
– Ali v naslednjem življenju, starešina, ne bo pravični menih spet pomagal ljudem s svojo molitvijo?
– In v naslednjem življenju bo pomagal s svojo molitvijo, vendar ne bo trpel, medtem ko zdaj sočustvuje in ne mine srečno tukaj, “z veselim obrazom in svetlim pogledom”! Toda bolj ko trpi za bližnjega, bolj je nagrajen z božjo tolažbo in to je na nek način informacija, da se drugemu pomaga. To nebeško veselje je božja nagrada za bolečino, ki jo čuti za brata.
– Se pravi, starešina, svetniki, ki jih kličemo, da nam pomagajo, ne sočustvujejo z nami?
– Tam ni bolečine, poišči mojega otroka! Ali trpijo v raju? »Ni bolečine, ni žalosti, ni vzdiha,« pravi.
Potem imajo svetniki v mislih božansko nagrado, ki jo bodo prejeli tisti ljudje, ki se mučijo v tem življenju, in to jih veseli. Toda kako lahko Bog sam, ki ima toliko ljubezni, toliko usmiljenja, prenese to veliko bolečino ljudi? Vztraja, ker ima v mislih božansko nagrado, ki jih čaka. Z drugimi besedami, bolj ko se tukaj mučijo ljudje, bolj jih tam rešuje nebeška plača. Medtem ko jih ne vidimo in sočustvujemo s tistimi, ki trpijo. Zato, ko človek vidi malo teh in pomisli na nagrado, ki jo bo prejel, ne trpi toliko.
– Ko, starešina, prosimo Boga, naj pomaga spečemu, ki nima potrebe, ali je ta molitev izgubljena?
– Kako se izgubiti? Ko rečemo »spočili so ga« in je v dobrem položaju v drugem življenju, ni napačno razumljen, enako ganjen je. »Glej, pravi, jaz sem v dobrem položaju, oni pa zaskrbljeni«, zato je počaščen in nam bolj pomaga, zagovarja se pri Bogu. Toda kako veš, v čem je druga oseba? Običajno najprej zaželiš željo tistim, za katere veš, da so s svojim življenjem žalili Boga in si zaželiš še drugih podobnih primerov, potem pa zaželiš vsem, ki so zaspali.

Prihodnja kriza
– Starešina, kako se očisti duša?
– Ko človek dela božje zapovedi. deluje v sebi in se očisti strasti, potem se um razsvetli, doseže višino teorije, duša pa se razsvetli in postane takšna, kot je bila pred padcem Protoplastov. V takem stanju bo po vstajenju mrtvih. Človek pa lahko vidi vstajenje svoje duše pred skupnim vstajenjem, če je popolnoma očiščen strasti. Njegovo telo bo tedaj angelsko, nematerialno in ne bo skrbel za materialno hrano.
– Starešina, kako se bo zgodila prihodnja sodba?
– V prihajajoči sodbi se bo v trenutku razkrila situacija vsakega človeka in vsak sam bo vlekel tja, kjer je. Vsak bo na televiziji videl svoje sranje in duševno stanje drugega. Zrcalil se bo drugemu in sklonil glavo ter odšel na svoje mesto. Ne bo mogel npr. reči nevesta, ki sedi pred taščo prekrižanih nog in njena tašča z zlomljeno nogo skrbi za svojega vnuka: “kaj, moj Kristus, daš mojo taščo noter Raj in ne jaz?”, ker bo ta prizor prišel pred njo. Spomnila se bo, da je tašča vstala z zlomljeno nogo in skrbela za vnuka in ne bo imela poguma, da bi šla v raj, pa tudi ne bo pristajala v raj. Ali pa bodo menihi videli, kakšne težave, kakšne preizkušnje so imeli laiki in kako so se z njimi soočili, in če niso živeli prav, bodo sklonili glave in se potegnili tja, kjer bodo.
Nune, ki niso ugajale Bogu, bodo tam videle junaške matere, ki niso dajale obljub, niti niso imele svojih blagoslovov in priložnosti, kako so se borile in v kakšnem duhovnem stanju so dosegle, in tiste, redovnice, kakšno malenkost so obravnavali in so bili mučeni, in sram jih bo! Tako mi računica pravi, da se bo kriza zgodila. Z drugimi besedami, Kristus ne bo rekel: “Pridi sem, kaj si storil?” ali “boš šel v pekel, ti v raj”, pa se bo vsak primerjal med seboj in vlekel, kje bo.

Prihodnje življenje
– Starešina, prinesel sem sladkarije, da te pogostim.
– Poglejte, kako srečni so! V naslednjem življenju bomo rekli: “Kako neumno smo se veselili! Kaj nas je takrat ganilo!” Medtem ko se jim zdaj srce spopade.
– Starešina, kako bomo od zdaj naprej to razumeli?
– Če od zdaj naprej to razumeš, tega ne boš rekel naslednji dan v naslednjem življenju. Vendar se tisti zgoraj imajo lepo. Ali veste, kakšno obrt delajo tam v nebesih? Še naprej hvalijo Boga.
– Starešina, zakaj se telo mrtvega imenuje “relikvija”?
– Ker je to tisto, kar človek po smrti ostane tukaj na zemlji. Glavni človek, ki je duša, odide v nebesa. Na prihajajoči sodbi bosta vstala Bog in telo, da bo človek po tem sojen, ker je s tem živel in grešil. V naslednjem življenju bodo vsi imeli isto telo – duhovno telo -, enako postavo, in nizki in visoki, iste starosti, in mladi in stari in dojenčki, saj je duša enaka. Z drugimi besedami, prišla bo angelska doba.
Starejši, ali bodo v naslednjem življenju tisti, ki so v peklu, videli tiste, ki so v raju?
– Glej, kakor tisti, ki so ponoči v temi, vidijo tiste, ki so v osvetljeni sobi, tako bodo tisti, ki so v peklu, videli tiste, ki so v raju. In to bo še bolj pekel. Tako kot tisti, ki so ponoči v luči, ne vidijo tistih, ki so zunaj v temi, tako tisti, ki so v raju, ne bodo videli tistih, ki so v peklu. Kajti, če bi videli prekleta, bi jih bolelo, bili bi žalostni zaradi svojega trpljenja in ne bi uživali v raju, a tam »ni bolečine …«. In ne samo, da jih ne bodo videli, ampak se ne bodo spomnili, ali so imeli brata ali očeta ali mamo, če niso v raju. »Tega dne so vse njegove meditacije izgubljene,« pravi psalmist. Zakaj, če se jih spomnimo, kakšen bo raj? Pravzaprav bodo tisti, ki bodo v raju, mislili, da ne bo drugih ljudi, niti se ne bodo spominjali grehov, ki so jih zagrešili. Ker, če se spomnijo svojih grehov, ne bodo mogli prenesti misli, da bi žalovali Boga.
Spet bo količina veselja vseh v raju drugačna. Drugi bo imel naprstek veselja, drugi kozarec, tretji cel tank. Toda vsi se bodo počutili popolne in nihče ne bo poznal velikosti veselja, veselja, drugega. Dobri Bog jih je tako uredil, kajti, če bi eden vedel, da ima drugi več veselja, potem to ne bi bil raj, ker bi bilo »zakaj bi imel on več veselja, jaz pa manj?«. Se pravi, vsak bo v raju videl božjo slavo glede na čistost oči svoje duše. Toda vidnosti ne bo določil Bog, ampak bo odvisna od njegove lastne čistosti.
Starejši, nekateri ne verjamejo, da obstajata pekel in nebesa.
– Ali ne verjamejo, da obstajata pekel in nebesa? Kako je mogoče, da mrtvi ostanejo v neobstoju, saj so duše? Bog je nesmrten in človek je nesmrten po milosti. Zato bo nesmrten v peklu. Po nebesih in peklu jih naša duša živi do neke mere in iz tega življenja, odvisno od situacije, v kateri se nahaja. Ko ima človek obžalovanje vesti in čuti strah, vznemirjenost, tesnobo, obup ali ga obseda sovraštvo, zavist itd., potem živi pekel. Medtem ko je v njem ljubezen, veselje, mir, krotkost, dobrota itd., potem živi v raju. Celotna osnova je duša, saj je tista, ki čuti tako veselje kot bolečino. Ja, pojdi k pokojniku in mu povej najbolj prijetne stvari, npr. “Tvoj brat je prišel iz Amerike” itd., On ne bo ničesar razumel. Če mu zlomiš roke in noge, ne bo več razumel. Zato je duša tam, kjer čuti. Ali jih vse to ne moti? Ali, recimo, vidiš lepe, prijetne sanje, se veseliš, srce ti sladko bije in nočeš, da se konča. Zbudiš se in si razburjen, ker si se zbudil. Ali pa vidiš slabe sanje, da si padel npr. in si zlomil noge, in trpiš, jočeš. Iz svoje agonije se zbudiš s solzami v očeh, vidiš, da nisi nič trpel in rečeš: “Na srečo so bile sanje!”. Se pravi, duša sodeluje. Človek trpi zaradi slabih sanj bolj kot v resnici, tako kot bolna oseba bolj trpi ponoči kot podnevi. Torej, tudi ko človek umre, če gre v pekel, bo bolj boleče. Predstavljajte si, da živite večno nočno moro in se večno mučite! Tukaj ne moreš nekaj minut zdržati grdih sanj, zdaj pa za vedno – Bog ne daj – biti v žalosti. Zato je bolje, da ne greš v pekel. Kaj praviš?
– Tako dolgo, starešina, se borimo, da ne bi šli v pekel, pravite, da bi končali tam?
– Če nimamo pameti, bomo šli tja. Želim si ali vsem v nebesih ali nikogar v peklu … Ali imam prav? Po tem, kar je Bog storil za nas ljudi, je zelo težko iti v pekel in se mu smiliti. Bog ne daj, da ne samo človek, ne ptica, da ne gre v pekel.
Naj nam dobri Bog da dobro kesanje, da nas smrt najde v dobrem duhovnem stanju in da se vrnemo v njegovo nebeško kraljestvo. Amen.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

Ta stran uporablja piškotke, da lahko ponudbi boljšo uporabniško izkušnjo. Z brskanjem po strani, se strinjate z njihovo uporabo.